Preišči ta spletni dnevnik

Nalaganje ...

petek, 12. avgust 2016

Zdravo vime: SELEKTIVNO PRESUŠEVANJE Z ANTIBIOTIKI- KAKO SE ODL...

Zdravo vime: SELEKTIVNO PRESUŠEVANJE Z ANTIBIOTIKI- KAKO SE ODL...: V začetku julija je v Dublinu potekal svetovni kongres bujatrikov - veterinarjev, ki se ukvarjajo z govedom. Na njem je sodelovalo več kot...

SELEKTIVNO PRESUŠEVANJE Z ANTIBIOTIKI- KAKO SE ODLOČITI KATERO KRAVO OZ. KATERO ČETRT PRESUŠITI Z ANTIBIOTIKOM IN KATERIH NE?

V začetku julija je v Dublinu potekal svetovni kongres bujatrikov- veterinarjev, ki se ukvarjajo z govedom. Na njem je sodelovalo več kot 3000 veterinarjev, ki smo obnovili in dogradili svoje znanje na številnih področjih zdravja goveda.

Seveda je bilo veliko prispevkov tudi na temo mastitisa. Nekaj bolj futurističnih (o teh mogoče naslednjič) in nekaj praktičnih. Med slednjimi je izstopala Pamela Ruegg iz ameriške Univerze Wisconsin. Njene odlične prispevke o mastitisu lahko spremljate tudi na youtube kanalu.

Vroča tema: znižanje porabe antibiotikov


Ena od pomembnih tem kongresa in sploh današnje veterine je znižanje porabe antibiotikov. 
Največ antibiotikov se pri govedu porabi ravno za presuševanje krav. Sicer presuševanje z antibiotiki dokazano vpliva na znižanje porabe antibiotikov med laktacijo in dokazano ne vpliva na pojav odpornosti mikroorganizmov. 
Kljub temu pa si želimo znižati porabo antibiotikov in hkrati še izboljšati kakovost mleka. Uporaba antibiotikov pri vzreji živali je postala dnevna tema politikov in potrošniških skupin.
Nekatere države so si zastavile  kar nacionalne cilje: na Nizozemskem so si leta 2008 zastavili cilj, da do leta 2015 znižajo porabo antibiotikov pri govedu za 70 %! Poleg tega so določili, katere skupine antibiotikov lahko uporabljajo in katerih ne.
Leta 2013 so prepovedali presuševanje krav z antibiotiki na slepo, čeprav je bila pred tem taka uporaba običajna in priporočana. Tako je presuševanje z antibiotiki dovoljeno le, če je bila pred tem diagnosticirana infekcija vimena z mikroorganizmi. Vendar kot indikacija infekcije z mikroorganizmi lahko služi tudi povišano št. SC (ki seveda kaže na infekcijo vimena!) in ne le mikrobiološka raziskava.
V letu 2014 se je zato poraba antibiotikov za presuševanje krav na Nizozemskem znižala  za 28 %. Ker so izboljšali izvajanje drugih preventivnih ukrepov se kljub znižanju porabe ni pretirano poslabšalo zdravje vimena.

Kje smo s porabo antibiotikov pri govedu v Sloveniji?


V Slovenije je poraba antibiotikov pri govedu nekajkrat manjša kot na Nizozemskem. Pregled porabe po  državah za leto 2013 kaže, da je razmerje med porabo na populacijsko enoto 98 enot v Sloveniji in 1047 enot na Nizozemskem! Žal novejših podatkov še ni. Če so Nizozemci uspeli znižati porabo antibiotikov za 70 %, je njihova poraba na populacijsko enoto še vedno 3 krat večja od naše! Naša poraba pri vseh živalskih vrstah skupaj je bila v letu 2013 180 enot, kar pa pomeni, da se praktično polovica antibiotikov v Sloveniji porabi pri govedu - ki je sicer tudi naša največja živinorejska panoga.  
S 180 enotami letno se Slovenija uvršča med države EU, ki imajo najnižjo porabo antibiotikov pri živalih (Kupujmo slovensko;))!

SELEKTIVNO PRESUŠEVANJE Z ANTIBIOTIKI – KAKO SE ODLOČATI?


Nas pa bolj kot politična odločitev za znižanje porabe antibiotikov zanima strokovna odločitev: na osnovi katerih podatkov se lahko na kmetiji odločimo za en ali drug pristop: presuševanje na slepo ali selektivno?
Leta 2011 sem pisal, da nimamo še sistema, ki bi nas dovolj strokovno usmeril, kakšen način izbrati. Vendar se je na tem področju v zadnjih letih ravno zaradi želje po znižanju porabe antibiotikov delalo veliko raziskav in dobili smo bolj natančne usmeritve.

Ali je vaša čreda primerna za selektivno presuševanje z antibiotiki?*


Da ugotovimo, ali je čreda primerna za selektivno presuševanje z antibiotiki si morate zastaviti nekaj vprašanj:
  • Ali v čredi dovolj učinkovito nadzirate subklinični mastitis?
Na to vprašanje si lahko odgovorite tako, da pogledate podatke o št. SC v bazenu.  Če št. SC v bazenu običajno presega 250.000 na ml, potem je bolje, da nadaljujete s presuševanjem vseh četrti vseh krav z antibiotikom (ali če tega ne počnete, razmislite o tem!) Tako št. SC v bazenu namreč kaže na to, da je v čredi veliko krav, ki imajo subklinični mastitis.

Če imate v bazenu nižje št. SC od 250.000, preverite št. SC pri posameznih živalih. Poleg tega pa morate biti gotovi, da ste sposobni učinkovito najti primere kliničnega mastitisa (jemanje in opazovanje prvih curkov mleka!).

Če je vaša čreda primerna za selektivno uporabo presuševanja z antibiotiki, pridemo do naslednjega vprašanja: 
  • kako izberemo krave (ali četrti), ki jih bomo in ki jih ne bomo presušili z antibiotikom?

Obstajajo tri metode: 
1. Poglejte zgodovino št. SC in kliničnih mastitisov krave, zlasti za zadnjih 90 dni laktacije. S tem pridete do podatkov na nivoju krave.  
2. Naredite kalifornija mastitis test za posamezno četrt ali uporabite npr. podatke o prevodnosti mleka posamezne četrti.
3. Vzemite vzorce mleka in naredite mikrobiološko testiranje in tretirajte tiste seske, ki so mikrobiološko pozitivni. To pride v poštev zlasti takrat, ko se mikrobiološke analize delajo na kmetiji. Pri nas se analize na kmetiji izvajajo izredno redko. Je pa hitra diagnostika na kmetiji še ena vroča tema, o kateri je bilo kar nekaj slišati na kongresu.

Katere krave vedno presušite z antibiotikom, torej niso uvrščene v skupino za selektivno presuševanje?
  •        Krave, ki so imele pri zadnjem testiranju več kot 200.000 SC,
  •        krave, ki so imele klinični mastitis v zadnjih 90 dneh laktacije.
Te krave so v skupini z velikim tveganjem za mastitis v naslednji laktaciji.

Katerim kravam damo ob presušitvi samo neantibiotične čepke za seskov kanal?

Kravam, ki so zdrave, damo le čepek, s katerim zapremo seskov kanal. S tem preprečimo nove infekcije v času presušitve. Ker čepki ne vsebujejo antibiotikov moramo biti pri njihovi aplikaciji nadvse pazljivi in jo opraviti sterilno, da sami ne vnesemo mikroorganizmov v sesek!

V to skupino uvrstimo krave, ki:
  •        niso imele kliničnega mastitisa v zadnjih 90 dneh laktacije in
  •      imajo manj kot 200.000 SC ob zadnjem testiranju pred presušitvijo in
  •      imajo oceno kalifornija mastitis testa manj kot 2 na vseh seskih, kar pomeni, da imajo na nivoju seskov manj kot 300.000 SC.  

 Drevo odločanja


Pri odločitvi vam lahko pomaga drevo odločanje, ki ga vidite spodaj. 


Zaključek


Znižanje porabe antibiotikov za zdravljenje gospodarskih živali je vroča tema. Kljub nizki porabi antibiotikov v Sloveniji je prav, da tudi mi razmislimo o preudarnosti uporabe antibiotikov in jih uporabljamo na osnovi podatkov in čim bolj znanstveno utemeljeno.
Verjetno bo marsikdo med vami ugotovil, da spada v skupino, ki naj bi uporabljala presuševanje antibiotikov na slepo, pa tega ne dela. Če ste med temi rejci, potem vam presuševanje z antibiotiki lahko pomaga znižati št. SC in število kliničnih in subkliničnih primerov mastitisa. Z večjo uporabo antibiotikov za presušitev boste lahko znižali porabo teh med laktacijo.
Če ste v skupini čred, ki antibiotike za presušitev uporablja na slepo, pa poglejte podatke in razmislite, če je za vas smotrno, da začnete s selektivnih presuševanjem z antibiotiki. Pri tem vam lahko pomaga drevo odločanja in vaš veterinar.


*povzeto po Dr. PamelaRuegg 

petek, 08. april 2016

Zdravo vime: PRIMERI UPORABE SILIRNIH DODATKOV: KAKO IZBRATI PR...

Zdravo vime: PRIMERI UPORABE SILIRNIH DODATKOV: KAKO IZBRATI PR...: Tu je nekaj primerov, kako izbrati najboljši silirni dodatek glede na situacijo, ki jo imate.  SITUACIJA 1. Vaša silaža je vedno sve...

PRIMERI UPORABE SILIRNIH DODATKOV: KAKO IZBRATI PRAVEGA?

Tu je nekaj primerov, kako izbrati najboljši silirni dodatek glede na situacijo, ki jo imate. 

SITUACIJA 1.
Vaša silaža je vedno sveža in poleti, pri visokih zunanjih temperaturah, nimate težav s pregrevanjem obroka.
Kaj uporabiti: Uporabite homofermentativne bakterije
Zakaj: z uporabo dobrega homofermentativnega dodatka še vedno lahko izboljšate fermentacijo in kvaliteto silaže.

SITUACIJA 2.
Imate velik silos, z veliko odvzemno površino, zato je dnevni odvzem majhen.
Kaj uporabiti: Uporabite silirni dodatek, ki vsebuje heterofermentativno bakterijo L. buchneri, še bolje, če vsebuje tudi homofermentativne bakterije.
Zakaj: Silaža, ki je izpostavljena kisiku, je bolj obstojna, če je tretirana z L. bucheri, ker je nastala ocetna kislina, ki je močan inihibitor kvarljivcev silaže.

SITUACIJA 3
Silaža pred uporabo čaka na kupu dan ali več ali je prestavljena iz enega v drug silos.
Kaj uporabiti: Uporabite silirni dodatek, ki vsebuje heterofermentativno bakterijo L. buchneri, še bolje, če vsebuje tudi homofermentativne bakterije.
Zakaj: Silaža je na kupu ali pri premeščanju izpostavljena kisiku. Taka silaža je bolj obstojna, če je tretirana z L. bucheri, ker je nastala ocetna kislina, ki je močan inihibitor kvarljivcev silaže.

SITUACIJA 4
Imate več silosov. Nekatere boste praznili pozimi, v hladnem vremenu, nekatere poleti, v vročini. Poleti opažate, da se vam krma pregreva.
Kaj uporabiti: Za silose, ki jih praznite pozimi uporabite homofermentativne silirne dodatke. Za silose, ki jih praznite poleti uporabite L. buchneri (še bolje z dodanimi homofermentativnimi bakterijami).
Zakaj: silaža, ki jo krmite pozimi se običajno ne pokvari tako hitro, tudi če je izpostavljena kisiku, vendar kvaliteto silaže lahko s homofermentativnim dodatkom izboljšamo. Silaža, ki jo krmimo poleti, se rada hitro pokvari, segreje, ko je izpostavljena zraku. L buchneri poveča stabilnost take silaže.


SITUACIJA 5
Uporabljate precej mokro silirno maso trave ali leguminoz (manj kot 30 % SS)
Kaj uporabiti: uporabite homofermentativne silirne dodatke.
Zakaj: mokra silirna masa nudi dobre pogoje za rast klostridijev, nastanek maslene kisline in visoko razgradnjo proteinov. Homofermentativne bakterije hitreje znižajo pH in inhibirajo rast klostridijev.

SITUACIJA 6
Uporabite zelo suho silirno (več kot 40 % SS) maso koruze ali lucerne.
Kaj uporabiti: Uporabite silirni dodatek, ki vsebuje L. buchneri (homofermentativne bakterije kot opcija).
Zakaj: silaže z visokim % SS so pogosteje izpostavljene aerobnemu kvarjenju kot mokre silaže, ker jih težje stlačimo. L. buchneri bo izboljšal aerobno stabilnost silaže.

SITUACIJA 7
Imate silos, ki je neprodušen in dostop kisika je zelo omejen. Nimate težav s stabilnostjo silaže.
Kaj uporabiti: uporabite homofermentativne silirne dodatke.
Zakaj: homofermentativne bakterije bodo izboljšale učinkovitost fermentacije.

ZAKLJUČEK
Silirni dodatki niso nadomestilo za slabo upravljanje in spravilo silaže. Vendar so lahko izredno koristni pri izboljšanju fermentacije silaže in stabilnosti silaže, ko je ta izpostavljena zraku.

Razmislite kakšne so vaše potrebe glede na silirno maso, silos, izzive s katerimi se soočate, in izberite znanstveno dokazano učinkovit silirni dodatek. 

petek, 25. marec 2016

Zdravo vime: NELEZLJIVI IN OKOLJSKI POVZROČITELJI- malo natančn...

Zdravo vime: NELEZLJIVI IN OKOLJSKI POVZROČITELJI- malo natančn...: Za lažje razumevanje povzročiteljev mastitisa smo jih razdelili na nalezljive in okoljske . Ta delitev je pomembna zlasti s praktičnega st...

NELEZLJIVI IN OKOLJSKI POVZROČITELJI- malo natančneje

Za lažje razumevanje povzročiteljev mastitisa smo jih razdelili na nalezljive in okoljske. Ta delitev je pomembna zlasti s praktičnega stališča: ukrepi za zatiranje okoljskega mastitisa so drugačni od ukrepov za zatiranje nalezljivega mastitisa. O tem sem pisal v predhodnih objavah (glejte povezave).
Že v tabeli pregleda najpogostejših povzročiteljev mastitisa pa je vidno, da se nekateri povzročitelji lahko obnašajo kot nalezljivi in kot okoljski (npr. Str. dysgalactiae). V skupini koagulazno negativnih stafilokokov (CNS) pa so tako okoljski kot nalezljivi povzročitelji. Na srečo gre tu za t.i. "minor pathogens", torej manj pomembne povzročitelje.

Torej slika ni črno bela, ne gre za dve homogeni skupini, ampak bolj za premico. To pa je dobro prikazano v spodnjem grafu:
*graf je prirejen po programu Keno M, CID LINES

Vidimo, da je najbolj tipičen nalezljivi povzročitelj Str. agalactiae- povzročitelj t.i. kužne presušitve, ki ga na srečo pri nas ne srečamo več pogosto, najbolj tipični predstavniki okoljskih povzročiteljev pa so koliformi (E. coli, Klebsiella). 
Ko govorimo o koagulaza negativnih stafilokokih (CNS) govorimo o skupini povzročiteljev. Predstavniki te skupine pa se med seboj zelo razlikujejo. O tem in o epizootiologiji posameznih povzročiteljev potekajo številne raziskave, zato je zgornja tabela trenutni prikaz našega vedenja. Zelo je možno, da se bo s časom spremenila. 

In kaj to pomeni za kmetijo: glede na epizootiologijo povzročitelja lahko poiščemo kritične točke na kmetiji in najdemo prave ukrepe. 
Za zatiranje nalezljivega mastitisa je ključen načrt petih točk
Medtem ko imajo pri zatiranju okoljskih povzročiteljev velik pomen zlasti: 
- higiena okolice (suho okolje živali), 
- odpornost krav molznic in 
- higiena v dobi presušitve. 

Pomembno je, da vemo, s čim se borimo. Torej, da imamo znano bakteriološko sliko na kmetiji. Zato vam naj ne bo žal denarja za bakteriološke raziskave. 

Samo dobro poznavanje razmer na kmetiji in znanje o povzročiteljih mastitisa nam omogočata izbrati prave ukrepe za preprečevanje mastitisa. Pravi ukrepi pa nam lahko prihranijo veliko časa, skrbi, slabe volje in denarja. 

torek, 15. marec 2016

Zdravo vime: ZAKAJ UPORABITI SILIRNE DODATKE?

Zdravo vime: ZAKAJ UPORABITI SILIRNE DODATKE?: Proces siliranje lahko poteka bolj ali manj učinkovito. Ob neoptimalnem procesu siliranja prihaja do: -         segrevanja silaže in vel...

ZAKAJ UPORABITI SILIRNE DODATKE?

Proces siliranje lahko poteka bolj ali manj učinkovito. Ob neoptimalnem procesu siliranja prihaja do:
-        segrevanja silaže in velikih izgub suhe snovi (10% izgube so kar običajne),
-        razgradnje hranljivih snovi (zlasti proteinov).
Posledica je slabša ješčnost silaže in nižja mlečnost oz. prirasti.
S silirnimi dodatki lahko usmerimo in pospešimo fermentacijo silaže in se izognemo nepotrebnim izgubam. Mlečnokislinske bakterije iz silirnih dodatkov prerastejo naravne mlečnokislinske bakterije na silirni masi. Tako je fermentacija silaže bolj učinkovita. Ohranimo več hranil in izgubimo manj suhe snovi, hkrati pa izboljšamo proizvodnjo (mlečnost in rast) živali.

KAKO IZBRATI PRAVI SILIRNI DODATEK?
Da bomo lahko izbrali pravi silirni dodatek moramo razumeti procese fermentacije silaže in naše potrebe ter težave pri siliranju.

Vrste bakterij v silirnih dodatkih: homo in heterofermentativne bakterije
Homofementativne bakterije so tiste, ki sladkorje iz silaže spremenijo v eno samo kislino: mlečno kislino. Take bakterije so npr. Lactobacillus plantarum, Enterococcus faecium…
Rezultat fermentacije heterofermentativnih bakterij pa je več produktov: mlečna, ocetna kislina in ogljikov dioksid (CO2), mlečna kislina, CO2 in etanol. Mlečna kislina pa lahko naprej razpade na ocetno kislino in CO2. Najbolj pogosto uporabljena heterofermentativna bakterija je Lactobacillus buchneri.

Kaj so lastnosti posameznih produktov fermentacije?
·        Mlečna kislina je močna kislina, ni pa močan inhibitor kvarjenja silaže. Bakterije v vampu jo izkoristijo, naprej fermentirajo.
·        Ocetna kislina je šibka kislina, ki pa zelo močno inhibira kvarljivce silaže (plesni, kvasovke). V vampu pa ostane nefermentirana.
·        Etanol je nevtralen, alkohol, ki slabo inhibira kvarljivce silaže in je le  delno fermentiran v vampu.
·        Ogljikov dioksid je izgubljena suha snov silaže.

Katere produkte fermentacije silaže si želimo je torej odvisno od tega, kakšne cilje imamo. Če želimo zlasti inhibirati kvarljivce silaže in preprečiti pregrevanje silaže tudi po odprtju, uporabimo dodatek, ki vsebuje tudi heterofermentativne bakterije.
Če želimo čim boljši izkoristek in ješčost silaže, pa uporabimo homofermentativne bakterije.
Silaže, ki jih tretiramo s heterofermentativnimi bakterijami so bolj aerobno stabilne: torej bolj stabilne, ko silažo odpremo in je prisoten kisik. Te silaže vsebujejo več ocetne kisline, ki zavira razvoj plesni in kvasovk. Taka silaže je dalj okusna v jaslih in v krmnem vozu.

Kaj bomo torej izbrali?
Silirni dodatki z učinkovitimi homofermentativnimi bakterijami pospešijo nastanek mlečne kisline in tako zmanjšajo nastanek drugih produktov fermentacije, ki so manj učinkoviti. Hiter padec pH-ja tudi zniža razgradnjo proteinov in prepreči razraščanje bakterij, ki v silaži niso zaželene - npr. enterobacterij in klostridijev.  To pa pomeni manjšo izgubo suhe snovi (v silos pripeljemo 1000 ton silirne mase in nič neobičajnega ni, da jo izgubimo 10 %- torej 100 ton) in boljše proizvodne rezultate.
Nam pa homofermentativne bakterije ne pomagajo povečati stabilnosti in »roka trajanja« silaže, ker mlečna kislina slabo zavira rast kvarljivcev silaže, kvasovk in plesni.
Velik del izgub suhe snovi pa je ravno posledica slabe stabilnosti silaže po odprtju silosa (ne le izgub med manj učinkovito fermentacijo).
Lactobacillus buchneri je heterofermentativna bakterija, ki ima dokazan pozitiven učinek na aerobno stabilnost silaže. Ima pa ta bakterija minimalen učinek na hitrejši začetek fermentacije. Med skladiščenjem pa spremeni precejšen delež mlečne kisline v ocetno kislino, ki je močan inhibitor kvasovk in plesni.
Za učinkovit silirni dodatek je potrebna pravilna in znanstveno preverjena kombinacija obeh bakterij, ki zagotavlja hiter začetek fermentacije in dolg »rok trajanja« med skladiščenjem in krmljenjem.

Doziranje bakterij
Da je lahko silirni dodatek učinkovit mora vsebovati dovolj veliko št. bakterij da te tekmujejo in prerastejo škodljive mikroorganizme. Le tako lahko fermentacija poteka v pravo smer.
Za homofermentativne bakterije velja, da moramo aplicirati vsaj 100.000 kolonij formirajočih enot (KFE)- na gram silirne mase! Pri manjših doziranjih je učinkovitost silirnih dodatkov pomembno znižana.
Nekateri dodatki, ki vsebujejo L. buchneri, vsebujejo veliko večje količine (400.000 KFE/ g do 600.000 KFE/g), kar poveča uspešnost silirnega dodatka.

Pomembno je, da silirni dodatek apliciramo kolikor se da natančno in da ne uporabljamo npr. polovične priporočene doze. 

ZAKLJUČEK
Silirni dodatki niso nadomestilo za slabo upravljanje in spravilo silaže. Vendar so lahko izredno koristni pri izboljšanju fermentacije silaže in stabilnosti silaže, ko je ta izpostavljena zraku.
Doženite kakšne so vaše potrebe glede na silirno maso, silos, izzive s katerimi se soočate (majhen odvzem, segrevanje v silosu, segrevanje v jaslih...), in izberite znanstveno dokazano učinkovit silirni dodatek. 


petek, 26. februar 2016

Zdravo vime: PREGLED NAJPOGOSTEJŠIH POVZROČITELJEV MASTITISA

Zdravo vime: PREGLED NAJPOGOSTEJŠIH POVZROČITELJEV MASTITISA: Tokrat objavljamo pregled najpogostejših povzročiteljev mastitisa, za lažjo predstavo, v čem se med seboj razlikujejo in katere so ključne...

PREGLED NAJPOGOSTEJŠIH POVZROČITELJEV MASTITISA

Tokrat objavljamo pregled najpogostejših povzročiteljev mastitisa, za lažjo predstavo, v čem se med seboj razlikujejo in katere so ključne lastnosti določenih povzročiteljev. 
Z njo si lahko delno razložite tudi rezultate bakterioloških raziskav, ki jih dobite iz laboratorija. 

Kratka razlaga

Virulenca

Virulenca pomeni stopnjo patogenosti: torej bolj je povzročitelj virulenten, hujši je mastitis, ki ga povzroči. 
Po virulenci ločimo dve skupini povzročiteljev: "mayor" in "minor"- pomembnejše povzročitelje in manj pomembne povzročitelje. Mayor so torej tisti,  pri katerih je mastitis "hujši". 


Epidemiologija /ekologija

Po tem, ali so vezani na okolico ali na žive celice organizma, povzročitelje ločimo na nalezljive in okoljske. Nalezljivi povzročitelji lahko preživijo samo ob prisotnosti žive celice, večinoma v in na vimenu ter se prenašajo med molžo. Okoljski povzročitelji pa so prisotni v nastilju, gnoju, povsod v okolici. 
Več o tem si lahko preberete v prejšnjih objavah: tu več o Staph. aureusu, najpogostejšem nalezljivem povzročitelju in tu o kritičnih obdobjih za prenos nalezljivega mastitisa

Vidimo, da se nekateri povzročitelji lahko obnašajo kot nalezljivi in kot okoljski. 

Barvanje po Gram-u

Bakteriologi bakterije ločijo tako, da jih pobarvajo po Gramu. Nekatere bakterije se obarvajo rdeče, druge vijolično. Različno obarvanje je posledica razlik v zgradbi bakterijske stene. To ima tudi praktičen pomen pri pravem izboru antibiotika. Nekateri antibiotiki delujejo na bakterijsko steno in ti niso uporabni za boj proti bakterijam, ki te nimajo.


*tabela je povzeta po programu Keno-M, CID LINES
CNS- koagulaza negativni stafilokoki, skupina povzročiteljev iz rodu stafilokokov. 

V tebeli vidimo nekaj glavnih skupin povzročiteljev: bakterije v tabeli so po Gramu + in po Gramu -, ter Mycoplasme, ki so bakterije brez celične stene ter se zato po Gramu ne obarvajo. Pri nas Mycoplasme niso pomembne povzročiteljice mastitisa. 
Njihova posebnost je, da v vime ne vstopajo samo preko seskovega kanala, tako kot vsi ostali povzročitelji. 
Na bakterioloških izvidih pri nas ponavadi streptokoke delijo na Str. agalactiae, vse ostale pa imenujejo drugi streptokoki. Delitev izvira iz preteklosti, ko je bil Str. agalactiae pomemben in pogost povzročitelj mastitisa, t.i. kužne presušitve. Str. agalactiae je za razliko od večine drugih Str. nalezljiv povzročitelj- torej se prenaša med molžo, ne iz okolice. 
Vendar vidimo, da se tudi Str. dysgalactiae lahko obnaša kot nalezljivi povzročitelj. Torej je ta delitev na Str. agalactiea in druge Str. nepopolna in bi v praksi potrebovali natančnejše definiranje streptokokov.

Poleg bakterij mastitis lahko povzročajo tudi kvasovke in plesni ter alge (Prototheca). Od teh povzročiteljev so pri nas  pomemben povzročitelj mastitisa kvasovke. Ti, nebakterijski povzročitelji so problematični, ker nanje antibiotiki ne delujejo! 

Obstaja še veliko drugih povzročiteljev mastitisa, vendar gotovo več kot 90 % mastitisa povzročijo ti, ki so vključeni v tabelo. 

sreda, 17. februar 2016

ZAKAJ JE POMEMBNO, DA IMAMO IZVRSTNO SILAŽO?

Silaža, zlasti koruzna in travna, je v naših razmerah ena od glavnih sestavin obroka za krave molznice. Zato ima njena kvaliteta ogromen vpliv na uspešnost reje: na proizvodnjo (mlečnost ali prirast živali), na zdravje živali in na ekonomiko reje.

Le dobra silaža lahko zagotavlja visoko konzumacijo suhe snovi, ki je predpogoj za visoko mlečnost. Silaža je lahko samo toliko dobra, kot je dobra silirna masa, ko jo poberemo na polju! Zato je najpomembneje, da silažo pospravljamo ob pravem času: ob primerni vlažnosti, zrelosti in da jo pospravimo in neprodušno zapremo kar se da hitro. Kakovost vhodne surovine je štartna pozicija.
Od tu naprej pa poteka fermentacija, ki je lahko bolj ali manj učinkovita.

V silosu vedno prihaja do izgub: izgub suhe snovi, razpadanja hranljivih snovi, ogljikovih hidratov, beljakovin, vitaminov… Z dobrim upravljanjem silosa lahko te izgube zmanjšamo oz. minimiziramo. Od poteka fermentacije je odvisna kvaliteta in tudi količina silirne mase, ki jo bomo imeli na razpolago za krmljenje.

Do fermentacije silaže (in do izgub) prihaja v dveh obdobjih:

1.      V obdobju od spravila silaže do stabilnosti silaže. V tem obdobju je porabljen ves kisik, ki je bil še prisoten. Pride do povišanja temperature silirne mase in do padca pH-ja. Segrevanje silirne mase pomeni, da prihaja do pretvorbe silirne mase v toplotno energijo. Da torej v silosu zgoreva silirna masa in da prihaja do izgub. Hitrejši je ta proces, manj izgub suhe snovi imamo. Zato moramo poskrbeti, da je v silosu čim manj kisika in seveda, da vanj tudi kasneje kisik ne vdira.
Dokler je v silosu kisik se razmnožujejo kvarljivci silaže: kvasovke, klostridiji, bacili… Ko ga zmanjka pa se razmnožujejo zlasti mlečnokislinske bakterije, ki živijo v pogojih brez kisika in proizvajajo mlečno kislino. Ta poskrbi tudi za padec pH-ja v silosu. Na koncu tega procesa anaerobne fermentacije, sta pH in T v silosu stabilna. Proces se ustavi.

2.     V obdobju odvzema in krmljenja silaže. V tem obdobju je kisik ponovno prisoten. To pa pomeni, da imajo kvarljivci silaže lahko spet dobre pogoje za razmnoževanje. Ponovno prihaja do gretja silaže in do razgradnje hranil in izgube suhe snovi.

Izgube so v obeh procesih lahko zelo velike. Nič nenavadnega ni, da v silosu zgubimo 10 % suhe snovi. Torej: v silos pripeljemo 1000 ton silirne mase. V jaslih jo konča 100 ton manj! 
Če v jaslih prihaja do pregrevanja silaže tudi tam prihaja do razpadanja, poleg tega pa taka silaža ni ješča in jo živali slabo žrejo.

Izgube, kot so te, predstavljajo četrti največji strošek na kmetiji krav molznic!
Večji strošek so le stroški krme, dela in zamenjave črede!


Kaj lahko naredimo, da te izgube zmanjšamo in da imamo v jaslih odlično ješčo silažo- o tem več naslednjič. 
Na sliki rdeče obarvana silaža, najpogosteje znak rasti plesni Fusarium spp. 

nedelja, 17. januar 2016

KAKO PREŽIVETI OB NIZKIH CENAH MLEKA?

Animalis,d.o.o., je konec leta 2015 organiziral seminar z Italijanskim svetovalcem in strokovnjakom za prehrano in ekonomiko krav molznic Crisom Rota z naslovom Kako preživeti ob nizkih cenah mleka.
Med seminarjem je Cris predstavil točke ki so v času nizkih cen še posebej pomembne.

Ključno je dvoje:
  1.  V slabih časih je smotrno premisliti o učinkovitosti reje krav molznic in si postaviti prava vprašanja. 
  2.  Načeloma se moramo v časih nižjih cen mleka obnašati podobno, kot v času višjih cen.

V slabih časih je zelo pomembno, da ima kmetija dovolj likvidnostnih sredstev, ta pa si mora nabrati v časih »debelih krav«. V prihodnje se pričakuje večja nihanja cen in zmagovalci bodo tisti, ki bodo znali izkoristiti obdobja visokih cen. To pa bo možno samo, če bodo na ta obdobja dobro pripravljeni.
Večina pridelovalcev mleka ne ve, kakšni so njihovi stroški pridelave mleka. Da lahko optimiramo naše poslovanje, pa je to nujno potrebno. Ali vi veste, kakšen je strošek pridelave kg mleka na vaši kmetiji?

Kakšna orodja nam pomagajo pri izračunu?
Najbolj praktičen način je izračun razlike med prihodki od prodaje mleka in stroški za krmo (income over feed cost). Za svetovanje pri izračunu se lahko obrnete na Animalis.
Na kmetiji krav molznic imamo tri glavne stroške:
  •        strošek krme,
  •        strošek zamenjave živali,
  •        strošek dela.

V slabših časih se moramo vprašati katere so ključne stvari, ki nam omogočajo pridelavo poceni mleka. Poglejmo si 10 ključnih področij:

1. Imejmo poln hlev

Kaj to pomeni? 100 % napolnjena ležišča, 120 % napolnjen hlev? Vsak rejec mora za svoj hlev ugotoviti, kaj pomeni imeti poln hlev. V zračnem hlevu s širokimi hodniki imamo lahko več živali kot imamo ležišč in krmnih mest. V manjšem, starem objektu ne. V hlevu moramo imeti toliko živali, da iz hleva vsak dan lahko odpeljemo čim večjo količino mleka. Dnevna oddana količina mleka je pomembnejša od povprečne mlečnosti na kravo! Prazna mesta v hlevu pomenijo, da naše investicije nimamo popolnoma izkoriščene. To je tako, kot če imamo proizvodnjo linijo, ki lahko na dan izdela 100 avtomobilov, mi pa jih izdelamo le 80.

2. Poskrbimo za zdravje krav po telitvi

Zadnja stvar, ki si jo lahko privoščimo v časih nižjih cen je zanemarjanje krav po telitvi. Slabo zdravje krav po telitvi močno vpliva na število brejih krav v prihodnjih mesecih, na razliko med prihodki in stroški za krmo in na število izločenih krav po telitvi.
Če znižujemo stroške na kmetiji, jih nikakor ne znižujmo na račun zdravja krav po telitvi!

Kako merimo zdravje krav po telitvi?
a.      spremljamo mlečnost krav med 4 - 8 tednov po telitvi,
b.      spremljamo pojavnost presnovnih bolezni in
c.      število izločenih in poginjenih živali v obdobju 30 - 60 dni po telitvi.  

3.     Izločimo neprofitabilne krave

Na njihova mesta moramo postaviti zdrave in profitabilne živali: krave in telice. Na vsakem ležišču v hlevu imejmo kar se da profitabilno žival.
Ne izločamo živali, če zanje nimamo boljše zamenjave. To pa je seveda odvisno od uspešnosti naše reprodukcije.

4.     Preverimo, kakšne so premije, ki jih dobimo za kvaliteto in sestavo mleka

Pri višjih cenah mleka premije ne pomenijo razlike med profitalnostjo in izgubo. Ob nizkih cenah pa ravno premije lahko prevagajo in so bistvene za lažje preživetje in boljšo likvidnost.To pomeni, da moramo v časih nižjih cen še bolj paziti na kvaliteto mleka: št. SCC, vsebnost MB in MM, št. mikroorganizmov v mleku- odvisno od tega, za kaj dobivamo premije.

5.     Maksimirajmo razliko med stroškom za krmo in prihodki za mleko

Vsaka sprememba v obroku, ki pripelje do večje razlike med stroški za krmo in prihodki za mleko je pozitivna. V nasprotju s splošnim prepričanjem to ne pomeni, da moramo obrok nujno poceniti.
Raziskave kažejo, da nam nekoliko dražji obrok navadno prinaša večjo razliko med stroški za krmo in prihodki za mleko kot cenejši obrok.
Pocenitev obroka nima smisla, če smo ob tem izgubili tudi mlečnost ali s tem vplivali na zdravje živali po telitvi!

6.     Uporabljajte visokokvalitetno voluminozno krmo

Dobra ekonomika reje krav molznic se začne pri pridelavi oz. uporabi voluminozne krme odlične kakovosti. Z voluminozno krmo povprečne kvalitete ne moremo dosegati odličnih rezultatov!
Težko je imeti zdrave krave, če imamo slabo kvaliteto voluminozne krme.

7.     Zagotovite si veliko brejih živali

Za to ni nadomestila! Žival, ki jo danes uspešno obrejimo bo pomembno vplivala na naše prihodke čez 9 mesecev. Danes pa živimo od uspešnih osemenitev pred 9 meseci in več!
Izkoriščanje krme je bolj učinkovito na začetku laktacije kot na koncu. Krave z nizko mlečnostjo, ki jih nismo presušili, ker smo jih prepozno obrejili, pa pogosto ne pokrijejo niti fiksnih stroškov!
Zato moramo imeti v čredi čim več živali v zgodnji laktaciji, podaljšane laktacije z nizko mlečnostjo pomenijo nižjo učinkovitost in slabšo ekonomiko reje.
Uspešnost kmetije je nerazdružljiva z uspešnostjo reprodukcije na kmetiji!

8.     Minimizirajte stroške zamenjave živali

Strošek zamenjave živali je strošek vzreje telice od katerega odštejemo prihodke prodanih izločenih živali.
Stroške zamenjave živali računamo na 100 kg prodanega mleka. Npr. strošek vzreje telice je 1100 €, za izločeno kravo dobimo 500 €- strošek zamenjave je torej 600 € na žival. Če imamo povprečno prirejo mleka na kravo 10.000 kg, strošek zamenjave v prvi laktaciji na 100 kg mleka znaša 6 €, povedano drugače: 6 centov od vsakega litra mleka telice damo za zamenjavo živali.

9.     Pametno nižajte stroške

Stroške moramo kritično spremljati in po potrebi nižati. Nižanje stroškov je pametno, če s tem ne vplivamo na:
a.     kvaliteto krme (npr. kupujemo krmo z mikotoksini, krmo slabše kvalitete, ne uporabljamo silirnih dodatkov….),
b.     zdravje živali,
c.      živali po telitvi in na
d.     število brejih živali v čredi.

10.  Znižajte raztros in izgube krme

Gre za vso krmo, ki smo jo pridelali ali kupili, pa ni pristala v gobcu živali. Npr. pokvarjena, plesniva silaža, ostanki krme v jaslih, pokvarjena in raztresena močna krmila, segreta in izgorela krma…, krma, ki jo požrejo ptiči, glodavci…
Raztros in izgube krme so običajno četrti največji strošek na govedorejski kmetiji: takoj za stroški krme, zamenjave živali in stroški dela.
Pametno je, da te izgube merimo in spremljamo.


Zapisal Črtomir Praprotnik, dr. vet. med.




nedelja, 09. februar 2014

UPORABA PODATKOV O ŠT. SC POSAMEZNE KRAVE ZA ANALIZO ZDRAVJA VIMENA IN PRIMERNE UKREPE V ČREDI

Večina rejcev mesečno dobiva podatke o številu SC v bazenu in za posamezno kravo. Ali jih uporabite pri analizi dogajanja v čredi in kot vodilo za ukrepe in za izboljšanje stanja?
Število SC pri posamezni kravi je neprecenljiv vir informacij za rejca in za veterinarja. Naučite se ga uporabljati!
V prispevku bom opisal nekaj osnovnih korakov za interpretacijo podatkov o individualnem številu SC (IŠSC) na nivoju črede.
Običajno se št. 200.000 SC uporablja kot mejna vrednost med zdravim, neinficiranih vimenom (< 200 000) in inficiranim vimenom (> 200.000).

UPORABA PODATKOV  ZA ANALIZO DOGAJANJA V LAKTACIJI
Za analizo dogajanja v čredi analiziramo dve zaporedni meritvi IŠSC ter jih interpretiramo takole:
PREJŠNJA MERITEV
ZADNJA MERITEV
INTERPRETACIJA
Manj kot 200.000
Manj kot 200.000
Zdravo, neinficirano vime
Manj kot 200.000
Več kot 200.000
Nova infekcija vimena
Več kot 200.000
Manj kot 200.000
Ozdravljena infekcija vimena
Več kot 200.000
Več kot 200.000
Kronična infekcija vimena

S spremljanjem rezultatov iz meseca v mesec lahko ugotovimo, kakšni so trendi v čredi:
-          ali imamo več ozdravitev ali več novih infekcij,
-          ali se nam povečuje ali znižuje št. kronično inficiranih krav,
-          kakšna je uspešnost ukrepov, ki jih izvajamo,
-          ali smo uspeli  (bakteriološko) pozdraviti krave, ki so imele mastitis.

UPORABA PODATKOV ZA ANALIZO DOGAJANJA V DOBI PRESUŠITVE

Doba presušitve je priložnost, da se znebimo starih infekcij, hkrati pa je tudi kritično obdobje, v katerem lahko pride do novih infekcij, ki jih nato zaznamo na začetku nove laktacije.

ŠT. SC PRED PRESUŠITVIJO
ŠT. SC PRI PRVI MERITVI PO TELITVI
INTERPRETACIJA
Manj kot 200.000
Manj kot 200.000
Krava je vstopila v dobo presušitve z zdravim vimenom in ni prišlo do nove okužbe med presušitvijo
Manj kot 200.000
Več kot 200.000
Nova okužba med presušitvijo ali na samem začetku laktacije
Več kot 200.000
Manj kot 200.000
Ozdravitev med presušitvijo
Več kot 200.000
Več kot 200.000
Med presušitvijo ni prišlo do ozdravitve ali je prišlo do ozdravitve in do nove infekcije vimena

Pomemben je podatek, kakšen je delež krav (in telic) ki telijo z inficiranim vimenom. Treba pa je ločiti tudi med novimi infekcijami, do katerih je prišlo v dobi presušitve in starimi infekcijami, ki jih v dobi presušitve nismo uspeli ozdraviti in izvirajo še iz prejšnje laktacije.

Tako lahko ugotovimo, ali:
-          se nam nove infekcije pojavljajo med dobo presušitve in moramo pogledati, kakšno je okolje presušenih krav,
-          so inficirane že telice in naše ukrepe usmerimo v zmanjšanje infekcij pri telicah,
-          je zdravljenje pred presušitvijo in presuševanje z antibiotiki uspešno ali ne.
Večina novih infekcij v dobi presušitve je s t.i. okoljskimi povzročitelji- tako  lahko sklepamo tudi na povzročitelje mastitisa.  

NETO INDEKS INFEKCIJ (NII)
Neto indeks infekcij je enostaven izračun, ki nam omogoča, da z enim številom izrazimo stanje v čredi in vidimo ali se stanje v čredi izboljšuje ali slabša.

Izračunamo ga takole:
NII je razmerje med številom krav, ki se jim je povečalo število SC z manj kot 200.000 na več kot 200.000 in številom krav, ki se jim je znižalo št. SC z več kot 200.000 na manj kot 200.000.
Poglejmo primer: v čredi 100 krav se je med januarjem in februarjem 10 kravam povečalo št. SC z manj kot 200.000 na več kot 200.000, 12 kravam pa se je zmanjšalo z več kot 200.000 na manj kot 200.000.
NII je torej 10 deljeno z 12: 0,83. Pomeni, da se stanje v čredi izboljšuje. Če je indeks 1 je stanje enako, če je višji od ena pa se slabša.  Če je indeks višji od 1 je torej potrebno primerno ukrepati.

Če se poglobimo v podatke o številu SC, ki jih mesečno dobivamo na kmetijo, lahko iz njih razberemo marsikaj.

Nekaj usmeritev za interpretacijo
-    Na splošno nam  nizka stopnja ozdravitev  (enako stanje iz meseca v mesec) ali hitra rast št. infekcij, s sezonsko neizrazitim pojavljanjem primerov mastitisa ter nizka stopnja ozdravitev v dobi presušitve kažejo na veliko verjetnost težav z nalezljivimi povzročitelji mastitisa. Nasprotno pa nam sezonsko pojavljanje infekcij, nizka stopnja kroničnih infekcij in visok delež novih infekcij v dobi presušitve kažejo na okoljske povzročitelje mastitisa.
Vse to pa nam da dobro podlago za usmerjeno ukrepanje, glede na vir ter način prenosa mastitisa v čredi.

ZAKLJUČEK

Analiza mogoče zgleda komplicirana, vendar jo za manjše črede lahko zelo hitro opravimo »na roke«, za večje črede pa obstajajo številni programi, ki nam te podatke v trenutku analizirajo in nam dajo jasno sliko o dogajanju v čredi. 

Primer pregleda 20 krav: 
Pregled podatkov za dec. in jan. nam pove, da je v tem obdobju prišlo do 5 novih infekcij, samo pri treh kravah pa je prišlo do ozdravitve (pri eni med presušitvijo). Torej se stanje v čredi poslabšuje, neto indeks infekcij je 5/3 =1,66! Izmed 20 krav je 5 takih, ki imajo kronično infekcijo! Vidimo pa, da so vse krave, ki so v tem obdobju telile, začele laktacijo z nizkim št. SC- torej z zdravim vimenom. 
Po hitri analizi bi torej sklepali, da imajo v tej čredi več novih intramamarnih infekcij v dobi laktacije kot v presušitvi in verjetno več težav z nalezljivimi kot z okoljskimi povzročitelji mastitisa. 
Dolgotrajnejše in poglobljeno spremljanje teh podatkov pa bi nam dalo še veliko bolj jasno sliko o dogajanju v čredi in o možnih ukrepih za izboljšave.